Bolje prva, kot zadnja zamera

Ta rek mi celi dan hodi po glavi, ker se mi je koncno posvetilo kaj pomeni. Bolje da takoj poves svoje zelje, potrebe, zahteve in se ne delas prijaznega ter poniznega, ker to vedno nisi, sploh ce ti kdo prestopi prag tvojega osebnega prostora, pokazes kremplje, taksna je pac narava. Ce pa ne vedo kje so meje, kaj lahko in kaj ne, ce se takoj ne postavis zase,  potem pride do mocnih konfliktov, ki lahko privedejo do zadnje zamere, po kateri ni vec stikov, ko komunikacija, ce je se sploh kaksna, poteka preko tretje osebe, skupnih prijateljev,dorodnikov in kar je vse pogosteje, preko odvetnikov in sodisc. Samo zato, ker se bojimo, se komu zamerit s postavljanjem mej, in ne zelimo izpasti kot zmaji, ki ze nazacetku poznanstva neksj zahtevamo, zelimo.

Ksj pa ce ne ves kaj zelis? Ce se ne poznas in mislis da si oh in spooh tolerantna oseba, pripravljena na vsak hec.  In te v zraku ulovi, nepripravljene. Je takrat to tudi nasa krivda? Ker se ne poznsmo, ker ne raziscemo vseh globin nase osebnosti. In zacnes tskrat graditi zid, ki pa je lahko kmalu previsok, ker se se vedno ne poznamo in zs lssno varnost poskrbimo, da na te limance vec ne pademo. Brez presenecenj na tem podrocju. Samo kar poznamo je varno???  Bedarija.

Ce nimas dober karakter, ga pac nimas. Ne da se ga kupit na bolsjem sejmu. Ne priigrat na loteriji. Lahko pa ga zgradis, z veliko casa in se vec truda. Pac tako malorazmisljam. Zakaj? Ker je moj karakter sibek  na trhlih temeljih. Kot hisica od treh prasickov, malo nekdo na dusco popiha in se ze vsi nacti in naklepi sesujejo v prah. Pac linija najmanjsega upora. To sem jaz. To nocem bit vec jaz